| Tekst: | Siddharta - Nespodobno opravilo
Strah v slovo dusi libero zaspi
in v temi nad
rjuho udari v glavo.
Spet v nedogled ena misel tli,
vzge jo Njena biti, me
nagovori.
Brez vsake dlake na jeziku sam,
ji solze na obrazu brisem in izdam
demo ji
plan:
Lep kozarec in notri vino,
roka mi za vrat drsi,
naj se dere, naj
nori,
ve zakaj prisla je. Zakaj prisla je.
A ne vidim kar se zdi, kot v megli.
V
dan izgine tema, naju ne izda,
objeta sredi sobe vidiva le dva.
Dva, ki svojo senco meceta v
svet,
ki za oba nastaja, ko se dela spet
plan za novi dan
Lep kozarec in notri
vino,
roka mi za vrat drsi,
vse to vidi le spomin,
le spominu daje, spominu
daje.
In derem se naglas, plezam na drevo,
v momentu padem dol, naj ponovim:
Se
enkrat derem se naglas, plezam na drevo,
na vrhu Ze sedim, ko naju vidim in v rokah
lep
kozarec in notri vino,
roka ze za vrat drzi,
tisto kar rosi oci,
slika najina je, le
najina je.
Vse zaman, vse zaman, vse zaman...
Vse zaman, vse zaman...
Ker ne vidim
kar se zdi, le mislim si.
|
