| Tekst: | Gamsi - Oh korel
Karjola je stroj, za prevazati gnoj,
zemljo, pesek in podobne
reci.
Ma spredi kolo, ki jo vlece trdo,
spredi pa korit je za gnoj.
So od zadi
rocice, od uspred pa nozice
za pogon ji pa sluz kar telo.
Ce jo fino pritiskas, zraven pojes
in vriskas
mas obcutek, da ti gre kar samo.
Ja, skori se zvira, ki z njo
operira
obvlada dobr nje muhe in pasti,
ca cvili in stoka, spijem pir in dva stoka,
njo
pa zrihtam sam s kanckom masti.
Ko so vrgli me iz sole, sem prjel se karjole
in
posvetil se njej se samo.
Pa je oce to vidu, prslonu se k zidu
in ponosno mi je reku
tako:
O Korel, zdaj ko vidim kaj te veseli,
ne eno, ti kupu bom tri,
ti kar deli
fejst ker delo krepi.
Oh korel, za solo rojen ni prav vsak,
po prsih spozna se junak
in
ti bi lahko bil prav tak.
Lep cajt je preteku, kar je oce to reku
zal, a dobr je, sej
to ne drzi.
Nisem ratu junak, saj tud nocem bit tak
dohodnina pa me sploh ne
skrbi.
Zdaj zmerno zivim, spijem vse kar dobim,
ne sekiram se kaj jutr sploh
bo,
ker se zmeri je blo, pa se en cajt bo tako,
vsaj tak dolgo, kar jest se
zivim.
REFREN
|
