| Tekst: | Metulj - Ko te sonce zbudi
Zaspale sive mestne ulice,
v parku prazne so
klopi,
mimo prve grem gimnazije,
tu bila si ljubezen solskih dni.
Zdaj pa grem po
tvoji ulici,
cisto tiho, kot da se bojim,
da v sanjah tvojih te ne prebudim,
moja luc si
te noci.
Ko te sonce zbudi,
in ko ne bo vec noci,
ob tebi bom za vse
dni,
ko te sonce zbudi.
A glej, zdaj ceste odpeljale so
naju cisto
drugam,
le slike stare mi pricarajo
zopet tebe in tisti cas.
In ko ne vem vec, kam
bi sam s seboj,
poiscem v parku tisto klop,
tam sedim in cakam, da bo sla
mimo mene se
ena noc.
Ko te sonce zbudi,
in ko ne bo vec noci,
ob tebi bom za vse
dni,
ko te sonce zbudi.
|
