| Tekst: | DALEC JE ZA NAJU POMLAD
Danes stara sva in siva, pozna se tezko breme let
Postala sva
tako ranljiva, mnogo prehiter je za naju svet
Najine poti so kratke, le redko kdaj se greva
kam
Vedno skupaj vedno sama, ona vse je kar imam.
Dalec dalec je za naju pomlad, leta
prinesla so jesen
Dalec ko dekletu sem govoril rad te imam in ko bil jaz fant sem
njen.
Dalec dalec je za naju pomlad, mi za mladostjo je hudo
A ne bi hotel sam postati spet
mlad, raje star sem star in z njo.
Govoriva si spomine, mnogo vsega je bilo
Receva kako
vse mine, in malo nama je hudo
A nato se nasmejiva, srecna ker sva se nasla
Tako lepo da sva
se spoznala in skupaj skozi zivljenje sla.
Ura prebudi spomine, greva spat
zasepeta
Trdno me pod roko prime, in s tezavo vstaneva.
Ponoci k meni se privije, vsak njen
dotik tako poznam
Mi prezene grenke misli, kdo od naju ostal bo sam.
|
