| Tekst: | Adi Smolar - Iskra
POZEN VECER. VSE JE TIHO IN POSLUSA.
LE MOJ KORAK. KAR TAKO,
NIKAMOR.
STARE POTI, OGULJENE ZE DO KOSTI.
VEDNO V KROG, VEDNO LE V
LJUBLJANO.
LJUDJE, KI PREJ SO SE HITELI, V SVOJIH
POSTELJAH ZA NEKAJ UR
UMIRAJO.
PRESTAVLJAJO NA JUTRI, KAR DANES SO
ZELELI. SRECNI SO, KER LAHKO
POZABIJO.
A NAD LJUBLJANO
ISKRA, CAS IN MRAZ.
SANK ZAMENJA CESTO. V
KOZAREC
TOCIM SI NEVESTO. EDINO. NJO. EDINO
VEDNO ZVESTO. SKOZI DIM IN GLASOVE
GLEDAM
ZRUSENE MOSTOVE, ZA OBJEM
ZAMENJAL BI TAKOJ TO MESTO. LJUDJE V
DALJAVI SO VESELI, OB VINU
SRECA SE
NALAHNO JIM SMEHLJA. A V MENI
ZIDOVI ONEMELI. SLISIM LE PIJANCA, KI
TIHO POJE:
LALALA...
A NAD LJUBLJANO
ISKRA, CAS IN MRAZ.
SPOMINE PAMET MI KAZE,
OBRAZE
ZNANE NASTEVA. MIMO JE. PRETEKLOST
JE PREKLETA KAZEN. ZIVLJENJE MINEVA
IN CUTIM
ZE BLIZINO DNEVA, KO BOM
STAR. KO BOM STAR IN PRAZEN. LJUDJE V
DALJAVI SO VESELI, OB VINU
SRECA SE
NALAHNO JIM SMEHLJA. A V MENI
ZIDOVI ONEMELI. S PIJANCEM TIHO
POJEM:
LALALA...
A NAD LJUBLJANO
ISKRA, CAS IN MRAZ.
IN VEDNO:
ISKRA, CAS IN
MRAZ.
|
