| Tekst: | Lacni Franz - Zvonovi temne vode
Vcasih se mi, ko hodim preko mosta,
zdi, da
klicejo za mano spodaj v Dravi.
Ko pogledam dol, se naslonim na ograjo,
vidim sebe tam,
nejasno na gladini.
Vcasih se iz vrtinca dvigne roka
in me potegne dol. Na dnu je
hladno.
Mrtvi flosarji. Razocarane neveste.
Pijani ribici. Soferji, padli s
ceste.
Plesejo. Cakajo.
Cakajo divji Turki, skriti v crno blato.
Pogresan
mladoletnik s pisano kravato.
Zraven njega nemska ceta nima domovine.
Klicejo me kot zvonovi
ven iz mrzle vode.
Se vedno me, ce pogledam danes z mosta,
spodaj pri njih Zoran na
gladini vabi:
Pridi dol! Pridi k nam!
Mogoce nisem jaz na mostu, ampak tisti
spodaj.
Klicem sebe kot zvonovi ven iz mrzle vode.
|
