| Tekst: | Lacni Franz - Veter iz Casablance
Ceste so spet polne cul,
zakladov ranjenih
obrazov.
Na hrbtih nalozenih mul,
c ez solze shojenih prelazov.
Pocasne kretnje is
cejo tolaz be tam,
kjer se socutje neha,
kjer nori kralj te nore draz be,
zalost, z e
socutno zeha.
Veter propelerjev iz Casablance
Idila je za njih drugac
na.
Shranjena je za nazaj.
Ker, ko je bolecina lac na,
vsak spomin postane
zmaj.
Ne vem, kje se koncajo ceste
in kje poc iva njihov zadnji prah?
Poznam pa
sabljo njihove neveste,
ki jo vihti brezumni strah.
|
