| Tekst: | Tinkara Kovac - Grem
VSE KMALU MINE. JEZA, VESELJE.
TUDI LUNA STRAN SE
ODKOTALI.
SE TEBE TU VEC NI.
DAJ, SPET POGLEJVA ZNOVA V SKRINJO,
V STARO SKRINJO
ZAPRASENIH SANJ
IN POZABLJENIH BESED.
IN POTEM, KO SE DEZ SE SKRIJE
PREDEN MI OBRAZ
UMIJE,
MOJE MISLI LE K TEBI ZDAJ BEZE.
ZDAJ VEM, ZDAJ GREM.
VSAK SI SVOJO POT
IZBIRA SAM.
ZDAJ GREM, ZDAJ VEM,
DA SPOMINA ZABRISATI NE SMEM.
ZDAJ VEM, ZDAJ
GREM
IN TUDI TEBE TU NA DLANI IMAM
IN PRAV NIKOMUR, NIKOMUR TE NE DAM.
TVOJA SLIKA
LEZI TU NA MIZI,
SE CELI SVET V TVOJ POGLED JE UJEL,
TVOJ SI BITI JE ZELEL.
V
MISLIH ZNOVA SO STARE BESEDE,
KAKOR KOSCKI NOVE SESTAVLJANKE.
PRINESI KOSCKE MI SE
TI.
IN POTEM, KO SE DEZ SE SKRIJE
PREDEN MI OBRAZ UMIJE,
MOJE MISLI LE K TEBI ZDAJ
BEZE.
ZDAJ VEM, ZDAJ GREM.
VSAK SI SVOJO POT IZBIRA SAM.
ZDAJ GREM, ZDAJ
VEM,
DA SPOMINA ZABRISATI NE SMEM.
ZDAJ VEM, ZDAJ GREM
IN TUDI TEBE TU NA DLANI
IMAM
IN PRAV NIKOMUR, NIKOMUR TE NE DAM.
ZDAJ VEM, ZDAJ GREM
IN TEBE TU NA DLANI
IMAM
IN PRAV NIKOMUR TE NE DAM.
|
