| Tekst: | Orlek - Na kum
ZJUTRAJ ZGODAJ SEM VSTAL
STVARI V RUKZAK ZMETAL
IN JO MAHNIL
DIREKTNO NA KUM.
MIM' CEMENTARNE JE SLO,
MEGLA ME BODE V OKO,
PRECKAM SAVO, ZAZENEM
SE V HRIB.
V PRVE RAJDE SOPIHAM,
SI ROKAVE ZAVIHAM,
LE POCASI JO RIJEM
NAVZGOR.
NIKJER NI KONCA TEH RAJD,
ZA VSAKO NOV JE OVIN'K,
NA KONCU GOZDA ZAGLEDAM
DOBOVC.
SKOZ' VAS PRESERNO GREM,
SE NAOKROG OZREM,
PONOCI NEKDO JE SKARFO
RAZBIL.
SE JE PREVEC VESELIL,
MALO S POTI ZAVIL,
SICER PA GLAVNO OSTAL JE
ZIV.
VONJ SENA ME OMAMLJA IN
VSAK PES ME OBLAJA,
JAZ JO PA MAHAM VESELO
NAPREJ.
CEZ POT SO SRNE SKOCILE,
SE V HOSTI ZGUBILE,
NA LONTOVZU SEM DRUGIC
POCIL.
LE MAL' POTI JE OSTALO,
TELO JE VODO ODDALO,
MOGOCNE SMREKE STRLIJO V
NEBO.
SE ZADNJI PUKL PREHODIM,
GOB NIKDAR NE POHODIM,
TAKO PRISPEL SEM KONCNO NA
KUM.
TAKRAT POGLED SE RAZLIJE,
OSTER VETER ZAVIJE,
NAD MANO ODPRE SE MODRO
NEBO.
SAM NA VRHU STOJIM IN
V DOLINO STRMIM,
Z RESPETLINOM ISCEM SVOJ
DOM.
|
